Welcome To My Webpage !

D-r Vlado Timovski

Sa{ko Gramatnikovski

Konfesionalna struktura na naselenieto vo Republika Makedonija i gledi{tata na nekoi verski zaednici vo Republika Makedonija za voveduvawe na veronauka vo u~ili{tata

Abstract

For Production of this work we used results of census from 1953 and 1994 with inquiry conducted on 194 in Religious Communities. In the first part of the work the structure of Macedonian boroughs is presented and analyzed. Detailed analysis of spatial localization of confesions by municipalities, as well as the relationships between national and religious structure on the teritory of Republic of Macedonia is given. On the other hand, the second part it is showing the pop ulation of Religious Communities for introducing Religious Education in Schools.

1. Konfesionalna struktura na naselenieto vo Republika Makedonija

          Polo`bata na Republika Makedonija na Balkanskiot poluostrov, koj pretstavuva most pome|u Evropa i Azija, odigra zna~ajna uloga vo nejziniot istoriski razvoj. Povolnite vrski so aziskiot kontinent, preku Bosfor i Dardaneli, ovozmo`ija da navlezat pove}e narodi i da ostavat tragi od svojata kultura. Me|u pozna~ajnite narodi ~ii kulturni ostatoci se so~uvani do denes, se Vizantiskite, Rimskite, Slovenskite i Turskite.

            Posledicite od dolgotrajnata istorija na makedonskiot prostor se golemi. Tie se odrazile na etni~kiot, kulturniot, ekonomskiot i politi~kiot `ivot. Na toj na~in, socijalnite razliki se pogolemi od fizi~ko-geografskite, so koj se odlikuva ovoj prostor.

            Denes, na na{iot prostor, kako svedoci na istoriskoto minato, se sre}avaat tragi od raznovidni artefakti od gr~kata, rimskata, staroslovenskata i orientalnata kultura. Makedonskata kulturna oblast, me|u nau~no poznatite 12 kulturni oblasti1, zavzema posebno mesto na Balkanskiot poluostrov.2

            Istoriskiot razvoj na ovoj prostor, ispolnet so mnogu zna~ajni nastani, se odrazi i na slo`enata konfesionalna struktura na naselenieto. Za toa, najgolemo vlijanie imale Grcite, Rimjanite i Turcite, od koi proizlegla dominacijata na trite konfesionalni strukturi: Pravoslavna, Rimokatoli~ka i Muslimanska.

            Hristijanstvoto se pojavuva vo prviot vek od novata era, na istok na Rimskata imperija, na prostorot na dene{en Izrael. So raspa|aweto na Rimskata imperija vo 395 godina na Zapadno i Isto~no carstvo, zapo~nuva procesot na podelba na crkvata, koj zavr{uva vo 1054, propraten so te{ki borbi za pro{iruvawe na svoeto vlijanie na dvete crkvi.3 Prostorot na Republika Makedonija ostanuva vo domenot na vlijanieto na Isto~nata crkva, nare~ena Pravoslavna crkva. Ottuka prizleguva i dominacijata na Pravoslavnata konfesija na makedonskiot prostor. Me|utoa dosta silno bilo i vlijanieto na Rimokatoli~kata crkva.

            Muslimanstvoto (Islamot), se pojavuva vo 7 vek, vrz osnova na arapskite plemenski religii.4 Nejzin osnova~ e prorokot Muhamed. So doa|aweto na Turcite zapo~nuva {ireweto na muslimanstvoto, koe vo Republika Makedonija vnesuva zna~ajni promeni vo konfesionalnata struktura na naselenieto. Za {irewe na muslimanstvoto, zna~ajno bilo i negovoto prifa}awe od strana na Albancite, koi podocna, po pat na emigracija go {irele na makedonskite prostori.

            Paralelno so Islamizacijata na Albancite se odviva i islamizacijata na Makedoncite, za {to ni svedo~at nekolkute oazi so islamizirani Makedonci.

            Sovremenata konfesionalna struktura na naselenieto vo Republika Makedonija, edinstveno najrealno ja dava popisot od 1994 godina. Spored nego, po zastapenosta na konfesiite, dominantno mesto zavzema hristijanskata, so u~estvo vo vkupnoto naselenie od 68,24%, a na vtoro mesto e muslimanskata, so u~estvo od 30,04%. Ostanatite konfesii imaat u~estvo od 1,43%.

            Vo ramkite na Hristijanstvoto na prostorot na Republika Makedonija, dominantna e Pravoslavnata konfesija, pred se poradi nejzinata teritorijalna pripadnost na Isto~nata crkva. Ovaa konfesija ima najgolemo u~estvo me|u ostanatite Hristijanski konfesii vo vkupnoto naselenie, so u~estvo od 66,34%. Vo popisot, registrirani se mal broj (1,46%) od naselenieto, kako Hristijani, bez odredba na koja Hristijanska konfesija pripa|aat. Ostanatite hristijanski konfesii, Rimokatoli~kata (0,38%) i Protestanskata (0,06%), zaedno ~inat minimalno u~estvo od 0,44%, {to e prakti~no bezna~ajno vo odnos na Pravoslavnata i Muslimanskata.5 Zatoa, vo Republika Makedonija, mo`eme da zboruvame za dve dominantni konfesii, i toa Pravoslavna i Muslimanska. Tie pretstavuvaat zna~aen faktor vo religiozniot `ivot na naselenieto vo Republikava i tokmu poradi toa ne treba da se zanemari nivnata vospitna dejnost vo dr`avata.

            Dosta interesni se podatocite za rasporedot na konfesiite vo odnos na podelbata po op{tini, kako i odnosot na konfesionalnata pripadnost na gradskoto i selskoto naselenie vo Republikava. Na prv pogled, vedna{ se zabele`uva deka procentualnoto u~estvo na ateistite e zna~itelno pogolemo vo posovremenite urbani centri vo odnos so ruralnite sredini kade toa u~estvo e nezna~itelno. Tuka predni~i op{tinata Centar (2,25%), kako op{tina so najgolem procent na ateisti, potoa sleduvaat i ostanatite skopski op{tini Karpo{ (0,82%) i Kisela Voda (0,73%). Vo kontekst na ova, zboruva i podatokot deka u~estvoto na ateistite vo vkupnoto gradsko naselenie iznesuva 0,48%, a nivnoto u~estvo vo vkupnoto selsko naselenie e samo 0,01%.

            [to se odnesuva do u~estvoto na konfesiite vo vkupniot broj na gradsko i selsko naselenie, povtorno se soo~uvame so interesni podatoci. Imeno, u~estvoto na naselenieto so Pravoslavna veroispoved vo vkupnoto gradsko naselenie iznesuva duri 76,62%, a vo odnos na selskoto toa se dvi`i okolu 51,08%. Dodeka, pak, kaj naselenieto so Islamska veroispoved, se slu~uva obratnoto. Nivnoto u~estvoto vo gradskoto naselenie e skromni 19,33%, a kaj selskoto naselenie ja dostignuva brojkata od 45,94%.

            Bidej}i posledniot popis, ne ja dava nacionalnata struktura po konfesii, }e se poslu`ime so podatocite od popisot od 1953 godina.6 Spored niv, Makedoncite so (82,67%), Vlasite (89,56%), Srbite (71,46%) i Crnogorcite (27,99%), voglavno ja so~inuvaat Pravoslavnata konfesija. U~estvoto na ostanatite nacionalnosti, me|u koi Hrvatite so 9,68% i Slovencite so 7,13%, pravoslavno naselenie vo svoite redovi, e mnogu malo i nema zna~ajno vlijanie vo vkupnata masa od ovaa konfesionalna struktura. Tuka spa|aat u{te i Turcite (0,04%), Albancite (0,07%) i Romite (2,23%).

            Vo formirawe na masata na Katoli~kata konfesija, vode~ko u~estvo imaat Slovencite (38,86% od niv se izjasnile kako Katolici) i Hrvatite kaj koi {to ovoj procent iznesuva 33,39%. Ovie dve nacionalnosti isto taka najmnogu se zastapeni i vo protestanskata konfesija.

            Islamskata konfesija, vo osnova ja so~inuvaat Turcite, so najgolemo u~estvo na muslimani kaj sebe (98,02%), Albancite (97,34%), a tuka se i Romite (91,60%). Vo sovremenite uslovi, so demokratizacijata i slobodata na veroispoved, najverojatno i u~estvoto na Romite vo ovaa konfesija e izmeneto.

            Povtorno najve}e vnimanie privlekuva kategorijata ateisti. Procentualnoto u~estvo na ateisti kaj Makedoncite iznesuvalo 15,13%, dodeka kaj nacionalnostite se dvi`elo od 67,62% kaj Crnogorcite, 54,44% kaj Slovencite, 51,98% kaj Hrvatite, 27,46% kaj Srbite, dodeka pak kaj ostanatite nacionalnosti toj procent e minimalen. Soodnosot pak, na ma{koto i `enskoto naselenie kaj nacionalnostite vo odnos na ateizmot, poka`uva zgolemeno u~estvo na ma`ite vo odnos na `enite kaj ovaa struktura. Kaj Albancite toj soodnos e najizrazen. 79,07%-ma`i, a samo 20,93% `eni se ateisti. Ma`ite kaj Turcite u~estvuvaat so 69,92%, kaj Vlasite so 68,77%, kaj Makedoncite so 61,89%, dodeka kaj drugite nacionalnosti taa razlika e pomala i ima vospostaveno soodveten balans. Kaj navedenive nacionalni grupi, `enskoto naselenie poka`uva mnogu mala zastapenost vo ateisti~kata kategorija. Nasproti niv, kaj `enite od Crnogorsko, Hrvatsko, Slovene~ko i Romsko poteklo, toa u~estvo e vidlivo pogolemo i se dvi`i nad 40%.

            Prostornata razmestenost na naselenieto spored konfesionalnata pripadnost vo Republika Makedonija, vo osnova zavisi od razmestenosta na odredeni nacinalni grupi, pripadnici na odredeni konfesii. Bidej}i vo dr`avava, se dominantni samo dve konfesii, Pravoslavnata i Muslimanskata, tie go pravat i osnovniot prostoren mozaik, dodeka pak, drugite se zastapeni samo simboli~no. Isklu~ok pravi Strumi~kata op{tina, kade u~estvoto na pripadnicite so katoli~ka veroispoved iznesuva 3,5%, a na Protestantite 1,07%.

Pripadnicite na pravoslavnata konfesija imaat golemo u~estvo, so isklu~ok na op{tinite od zapadna Makedonija vo koi primatot na dominacija go prevzema muslimanskata konfesija. Najgolema koncentracija na pripadnici na Pravoslavna konfesija e zabele`ana vo 10 op{tini. So preku 90% taa e zastapena vo Berovo, Vinica, Gevgelija, Demir Hisar, Kavadarci, Ko~ani, Kratovo, Kriva Palanka, Negotino i Probi{tip. Vo isto tolku op{tini se zastapeni so (80-90)% i toa vo: Kisela Voda, Bitola, Valandovo, Del~evo, Ohrid, Prilep, Radovi{, Sv. Nikole, Strumica i [tip. Vo devet op{tini nivnata zastapenost se dvi`i od (50-80)%, (Gazi Baba, Centar, Kapo{, ^air, Brod, Veles, Kru{evo, Kumanovo i Resen), a najmalku gi ima vo op{tinite Debar (7,5%), Gostivar (16,47%), Tetovo (20,67%) i Struga (35,47%).

            Prostornata razmestenost na muslimanskata konfesija dominira vo op{tinite na zapadna Makedonija, naseleni so Albansko naselenie. Nivnata zastapenost e najgolema vo op{tinite kade pripadnicite na hristijanskata pravoslavna konfesija se najmalku zastapeni. Zatoa kako najgolemi centri na nivna koncentracija se javuvaat  Debar so (90,90%), potoa sledi Gostivar so (81,05%), Tetovo so (77,44%), Struga so (61,81%) i Ki~evo so (59,38%). Pokraj ve}e navedenive op{tini, golema koncentracija na ovaa konfesija ima i vo op{tinite ^air, Kumanovo, Kru{evo i Brod, vo koi nivnoto u~estvo se dvi`i od (32-46)%.

            Ostanatite konfesionalni grupi, koi imaat simboli~no u~estvo se rasporedeni skoro na celiot prostor na Republika Makedonija. Kaj niv ne se zabele`uvaat jadra na koncentracija, so isklu~ok na ve}e navedenata op{tina Strumica, vo koja e primetliva koncentracijata na Rimokatoli~kata i Protestanskata veroispoved.

2. Gledi{tata na nekoi verski zaednici vo Republika Makedonija za voveduvawe na veronauka vo u~ili{tata

Politi~kata pluralizacija na makedonskoto op{testvo pokraj drugoto, otvori i mnogu pra{awa vo sferata na obrazovanieto i vospitanieto. Vo toj kontekst, ne pomalku zna~ajni se i gledi{tata na verskite zaednici, za odnosot na obrazovanieto kon religijata i ulogata na u~ili{teto vo vospituvaweto na mladinata. Nivnite pogledi imaat dolgogodi{en kontinuitet i nao|aat izvori{te vo svetite knigi, teolo{kata i filozofskata misla. Verskite zaednici, posebno se osvrnuvaat na pra{aweto za voveduavwe na veronauka vo u~ili{tata. Toa se promisluva i od aspekt na potrebata, sovremenoto u~ili{te kako institucija, da se otvori i vo nego da najde mesto veronaukata. Vo ovoj del pokonkretno, se razbira, vo kratki crti }e gi izlo`ime gledi{tata na MPC, Islamskata verska zaednica, Katoli~kata crkva, Hristijansko-adventisti~kata crkva, Evangelisko-metodisti~kata crkva i Jehovinite svedoci. Na{ite soznanija za gledi{tata na ovie verski zaednici, po~ivaat vrz analiza na nastapite na verskite lica, kako i vrz osnova na anketata {to be{e sprovedena so 194 aktivni verski lica vo verskite zaednici i objekti.

            Imaj}i go vo predvid mo{ne kriti~kiot odnos na verskiot faktor vo Republika Makedonija kon tretmanot na religijata vo vospitno obrazovnite sodr`ini, posebno ne interesira{e misleweto na verskite lica, za toa dali spored niv u~enicite steknuvaat potrebni znaewa za religijata i religiskite u~ewa. Vo taa smisla na pra{aweto, dali spored vas u~enicite vo u~ili{teto steknuvaat dovolno znaewa za religijata i religiskite u~ewa, gi dobivme slednite odgovori.

            Najgolemiot broj od niv 143 (78,58%), mislat deka u~enicite voop{to ne steknuvaat znaewe za religijata i religiskite u~ewa. Zatoa se opredeluvaat najgolemiot broj 87 (86,13%) na anketirani verski lica od MPC. Od Islamskata verska zaednica za toa se opredelile 41 (65,05%) od anketiranite oxi. Site anketirani verski lica od Katoli~kata crkva, mislat deka u~enicite vop{to ne steknuvaat znaewa za religijata. Od anketiranite 7 lica vo Evangelisti~ko-metodisti~kata crkva, pogolemiot broj - 5 lica go delat misleweto deka u~enicite voop{to ne steknuvaat znaewa za religijata.

            Eden del od verskite lica 27 (14,83%) od anketiranite mislat deka u~enicite ne steknuvaat dovolno znaewa za religijata.

Mo{ne e mal brojot na verski lica koi mislat deka u~enicite steknuvaat dovolno znaewa za religijata. Od vkupniot broj anketirani samo 12 (7,10%) se izjasnile za toa.

            Vo odnos na pra{aweto, za izu~uvawe na veronauka vo u~ili{tata, so isklu~ok na 3 lica, site ostanati se izjasnile potvrdno po toa pra{awe.

            Od podatocite se voo~uva deka za toa veronaukata da se izu~uva samo vo osnovnoto obrazovanie, se opredelile 20 lica (11,60%) od onie koi se opredelile za veronauka vo u~ili{tata. Potoa samo za vo sredno obrazovanie se izjasnile 10 verski lica (5,52%) i dominiraat onie 150 koi smetaat deka taa treba da se izu~uva i vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie, {to e 82,87%. Vo odnos na fondot na ~asovi za realizacija na veronaukata vo u~ili{tata, najgolemiot broj 105 (58,01%), se na mislewe deka veronaukata treba da bide zastapena so dva ~asa nedelno. Za pove}e ~asovi nedelno se izjasnile re~isi edna tretina od anketiranite 56 (32,74%), a najmal broj od niv 20 (11,69%), se izjasnile za samo eden ~as nedelno. Vo pra{alnikot pobaravme od verskite lica da dadat sugestii i vo vrska so pra{aweto za veronauka vo u~ili{tata. Svoi predlozi i sugestii od vkupniot broj anketirani, dadoa 124 (66,66%). Vo ponatamo{niot tekst }e dademe kus osvrt na nivnite predlozi i mislewa.

Taka, pri pokrenuvaweto na pra{aweto, veronaukata da se predava vo u~ili{tata, porane{niot poglavar na MPC Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski g-din g-din Mihail, trgnuva od faktot, deka porane{niot period, bil period na bezbo`ni{tvo, period na antiverska pouka i period vo koj se vojuvalo protiv boga. Vo taa smisla, se istaknuva deka, niz procesot na demokratizacijata na op{testvoto, treba da se dojde celosna dezideologizacija na vospitno obrazovniot sistem kaj nas i da se nadminat ideolo{kite stavovi i mislewa za religijata, kako opium za narodot, no i kako sredstvo za porobuvawe. Vo toj kontekst, prvo se o~ekuva presvrt vo tolkuvaweto na religijata vo obrazovanieto.

            Vo raspravite za voveduvawe na veronauka vo u~ili{tata, mo{ne prisutno e sfa}aweto za golemiot pridones {to mo`e da go dade verata vo vospituvaweto na lu|eto. Postojat razmisluvawa, deka obrazovanieto i vospitanieto, ne mo`at da bidat seopfatni, dokolku u~enicite ne se religiozni. Isto taka se ocenuva deka so vklu~uvaweto na MPC vo sistemot na formalnoto obrazovanie, }e se demokratizira obrazovniot sistem na Republika Makedonija i dr`avata }e dobie svoja duhovna i kulturna identifikacija.

            Sve{tenite lica od Makedonskata pravoslavna crkva, glavno potenciraat deka vo celiot kulturen svet se izu~uva veronauka i taa treba da bide osnova vo `ivotot na ~ovekot, deka preku nea mladite treba da se zapoznavaat so pravoslavnata vera, a }e se pridonese i za za~uvuvawe na nacionalniot identitet na naselenieto. Potoa se istaknuva deka so izu~uvaweto na svetoto pravoslavje }e se zapre vlijanieto na sektite. Isto taka spored niv, veronaukata }e ja odigra i ulogata na zacvrstuvawe na moralnoto vospituvawe i moralna ~istota na mladite lu|e. Od toj aspekt nekoi ocenuvaat deka veronaukata e posebno potrebna vo uslovi na moralna hipokrizija. Imeno, spored niv, taa tokmu vo takvi uslovi treba da si go pronajde svoeto mesto vo obrazovniot sistem na R. Makedonija. So toa }e se razviva moralnata ~istota na lu|eto, kako zdravi i lojalni gra|ani.

            Eden del na sve{tenite lica smetaat deka veronaukata treba da se vovede od najranata vozrast i predlagaat na soodveten na~in da se otpo~ne u{te vo predu~ili{neto obrazovanie. Nekoi od pravoslavnite sve{tenici smetaat deka veronaukata vo osnovnoto i sredno obrazovanie treba da se vovede fakultativno, {to }e pridonese kaj mladata li~nost da se razviva duhovnata kultura. Ima predlozi, predmetot da se vika Katehezis ili pak Verata na na{ite tatkovci. Spored nekoi od niv veronaukata treba da se izu~uva dobrovolno. No, ima i takvi razmisluvawa koi na pra{aweto za veronaukata vo u~ili{teto mu prio|aat mo{ne radikalno.

I verskite lica od Islamskata verska zaednica na Republika Makedonija, se izjasnuvaat za voveduvawe na veronauka vo obrazovaniot sistem na Republikava. No pokraj toa, tie imaat i svoi razmisluvawa za postavenosta na veronaukata vo u~ili{tata. Taka, spored niv, taa treba da se organizira, spored plan i programa na Islamskata verska zaednica. Nekoi verski slu`benici, predlagaat u~eweto po veronauka da se vovede vo obrazovniot sistem, a predava~i po veronauka, da bidat slu`benici so stimulacija od strana na ministerstvoto. Eden del od verskite lica, istaknuvaat deka, so steknuvawe znaewa za religijata i religioznite u~ewa, }e ima me|usebno razbirawe i respekt od site strani i vozrasti. Drugi pak smetaat deka, so veronauka, mladite lu|e bi bile posposobni i pokulturni i deka toa }e pridonese za duhovno formirawe na mladinata.

            Verskite lica od Katoli~kata crkva, predlagaat:

1. Veronaukata vo u~ili{tata da bide izboren predmet.

2. Verou~itelot da go imenuva crkovnata vlast i se predlaga toa da go pravi biskupot, vladikata ili negoviot zamenik.

3. Nastavniot predmet da se vika Veronauka ili Etika.

Propovednicite na Evangelisti~ko-metodisti~kata crkva glavno gi istaknuvaat slednite predlozi:

1. Veronaukata vo u~ili{tata treba da se izu~uva fakultativno i toa samo za onie koi se zainteresirani.

2. Programata za nastava po veronauka treba da bide od ekumenski karakter (izrabotena vo sorabotka so MPC, KC i Protestanskite crkvi, a kade ima muslimani treba i so niv da se najde zaedni~ki jazik).

3. Predava~ite isto taka treba da bidat od MPC, KC i Protestanskite crkvi.

4. Veronaukata terba da bide usmerena samo na moralnite bibliski na~ela i doktrini.

            Vo odgovorite na verskite lica od Adventisti~ko-hristijanskata crkva se poso~uva deka:

1. Dr`avata treba da gi po~ituva site verski zaednici podednakvo i site da bidat odvoeni od dr`avata i nejziniot obrazoven sistem.

2. Vo u~enicite za religija se zboruva pristrasno i od aspekt na marksisti~kata filozofija.

3. Dr`avata i nejziniot obrazoven sistem treba da se oslobodat od sekoj  filozofski i religiski pravec.

4. Preku veronaukata ne treba da se izu~uva hristijanskata tradicija tuku, osnovnite vistini na svetoto pismo.

            Spored stare{inite na Jehovinite svedoci-Hristijanska verska zaednica, ustavot na R. M. po ovie pra{awa e jasen. Crkvata ili religijata e odvoena od dr`avata. Ottuka proizleguva deka, ako nekoj saka religiozno vospituvawe za sebe ili za svoite deca, nemu mu e dadena potpolna sloboda. Mo`e da go pravi toa vo svojot dom ili vo svojata verska zaednica koja ja pretpo~ituva. No toa e privatna rabota na ~ovekot i ne bi terbalo privatnoto da se nametnuva kolektivno na sekogo poradi nekogo, a posebno ne, nametnuvawe so dr`avni instrumenti, bidej}i za dr`avata, treba site gra|ani da se ednakvi, bez razlika na verskite ~uvstva i afiniteti.

            Imaj}i gi vo predvid site ovie elementi, toga{ na{e mislewe e deka, ako bi se vovelo, ova podu~uvawe bi trebalo da se temeli na po{iroka osnova, vklu~uvaj}i gi site pogledi na svetot (ne isklu~uvaj}i gi ni ateisti~kite), na eden religiozno neutralen na~in, od isto takvi predava~i, podu~uvawe oslobodeno od predrasudi, informirawe za religijata kako pogled na svetot, za razli~nite religiozni zaednici, nivnite osnovi, religiozna etika, istorija i sl.

Summary

Modern structure in Macedonia is best described in Census from 1994.
Orthodox relgion with 66,34%, second, Muslims with 30,04%, and Others, with
minimum, no affect on the other two relgions that we just mentioned. Religous
Communities are especially concerning opening Relgious Educational Schools
with the aspect that modern Schools, like big institutions, need to find the
place for this Subject. In the second part we can find in short lines introduced population of Macedonian Orthodox, Catholic, Christian-adventist, Evangelical-methodist church, Islamic religious comunity and Jehova's vitnesses.rigious community and Jehova’s witnesses.*