Welcome To My Webpage !

D-r Risto Mijalov

Sa{ko Gramatnikovski

Religiite vo svetot

            Religiite imaat zna~ajna uloga vo razvojot na ~ovekovoto op{testvo. Preku niv mo`at da se zapoznaat osobenostite na ekonomskiot i socijalniot `ivot na naselenieto vo svetot.

            Religiite postanale, so postanokot na prvobitnite op{testva. Prvo se pojavuvaat najprosti formi na religiozno veruvawe, kako: toteizam, magija, feti{izam, animizam i kult na predcite. Nekoi od niv, kako {to e toteizmot, koj e {iroko rasprostranet kaj Aborixinite vo Avstralija, Melanezite, Amerikanskite Indijanci i sl.,se za~uvale do denes.

            Podocna se pojavuvaat poslo`eni formi na religii. Tie se pojavuvaat vo ramkite na nekoj narod, me|u grupi na narodi i vo dr`avi. Taka nastanale religiite koi se ra{iruvaat vo ramkite na odredeni reoni ili dr`avi, kako {to se induizmot vo Indija, konfu~ijanstvoto vo Kina, {intoizmot vo Japonija i drugi.1

            Me|utoa religiite koi gi preminale granicite na dr`avi ili odredeni regioni i se ra{irile me|u narodite od razni zemji i kontinenti, kakvi {to se hristijanstvoto, budizmot i islamot, postanale svetski religii.

            Hristijanstvoto spa|a vo najgolemite religii vo svetot. Na nego pripa|aat preku 2 milijardi vernici ili 33,7% od svetskoto naselenie. Toa se pojavuva vo prviot vek od novata era vo Isto~noto Rimsko carstvo, na prostorot na dene{nata dr`ava Izrael. Vo {eesetite godini na prviot vek bile formirani pove}e hristijanski op{tini, kako {to bila Erusalimskata op{tina, vo koja rabotele u~enici sobrani okolu Isus.

Denes vo hristijanstvoto se izdvojuvaat tri osnovni religiozni pravci: katolicizam, protestantizam i pravoslavieto, vo ~ii ramki egzistiraat pove}e raznovidni religiozni sekti. Tie niknale vo razli~no vreme, vo tekot na dveiljadi godini od postoeweto na hristijanstvoto.2

            Katolicizmot e najzna~ajnata religija vo ramkite na hristijanstvoto. Taa egzistira kako strogo centralizirana crkva vo koja na ~elo stoi Rimski papa.  Toj e i glaven gospodar na dr`avata Vatikan.

            Katolicizmot vo Evropa e ra{iren vo nejzinite ju`ni delovi, kako i vo pogolem del od zapadnite i isto~nite delovi. Na ovaa religija pripa|aat romanskite narodi (Italijani, [panci, Portugalci, Francuzi i dr.), potoa Ircite, Bretoncite, Baskite, nekoi germanski narodi (Avstrijci, Flamanci i del od Germancite), pogolem del od Ungarcite, nekoi slovenski narodi (Poqaci, ^eci, Hrvati, Slovenci, del od Slovacite, del od zapadnite Ukrainci i Belorusi), Letoncite i Litvancite.

            Katolicizmot se javuva kako vladeja~ka religija i vo Latinska Amerika. Isto taka ra{irena e i na Filipinskite ostrovi, vo SAD, Kanada, Indokina i vo nekoi biv{i kolonii vo Afrika.

            Vo Latinska Amerika se pro{iruva poradi kolonijalnata pot~inetost na ovoj prostor od strana na [panija i Portugalija. Zatoa na Amerikanskiot kontinent se nao|aat pove}e od polovina od site katolici na svetot. ¹

            Protestantizmot se pojavuva vo vremeto na reformaciite vo XVI vek, kako antikatoli~ko dvi`ewe. Sostavni dvi`ewa vo protestantizmot se: luteranstvoto, kalvinizmot, anglikanstvoto, metodizmot i baptizmot.

            Protestantizmot e ra{iren vo severna, centralna i zapadna Evropa. Na ovaa religija pripa|aat pove}eto Germanci, Holan|ani, [ve|ani, Norve`ani, Angli~ani, [kotlan|ani i Finci. Toj e ra{iren vo SAD, Kanada, Avstralija, Nov Zeland. Vo SAD, od 140 milioni vernici, 72 milioni se protestanti i 52 miloni se katolici. Vo Avstralija pak, dvojno pove}e se protestanti, vo odnos na katolicite.

            Zna~itelen broj na protestanti ima i vo Ju`noafrikanskata Republika, Brazil, Estonija i Letonija. Nadvor od Evropa, protestantizmot e ra{iren preku migraciite na drugite kontinenti, a posebno preku kolonizacijata od strana na Evropjanite.

            Vo 395 godina, Rimskata imperija, se podeluva na Zapadno i na Isto~no Rimsko carstvo. Toa doveduva i do podelba i na hristijanskata crkva, na Zapadna (na ~elo so Rimskiot papa) i na Isto~na (na ~elo so patrijar{iite: Konstantinopolski, Erusalimski i Aleksandriski). Me|u niv zapo~nuva vojna za vlijanie, koja zavr{uva vo 1054 godina, so me|useben dogovor za sferi na vlijanie. Od toga{, koga imperatorot Konstantin (IV vek), pravoslavieto od vizantisko poteklo go zacvrstuva vo jugoisto~na Evropa, hristijanstvoto se pretvora vo dr`avna religija. ²

            Pravoslavnata religija se ra{iruva vo isto~na i jugoisto~na Evropa, me|u Grcite, Romancite, Ju`nite Sloveni (Makedonci, Bugari, Srbi i Crnogorci). Vo isto~na Evropa se ra{iruva pome|u: Rusite, Ukraincite, Belorusite, Mordvinite, Kamite, Udmurite, ^uva{ite, Moldavcite, Gruzijcite, Ju`nite Osetini, Jakutite i dr.

            Kon pravoslavnata crkva e bliska i armeno-gregorijanskata crkva.

            Budizmot e stara svetska religija, koja se manifestira preku tri svoi raznovidni formi: hinajana, mahajana i lamanizam. Budizmot se pojavuva vo Indija od VI do V vek p.n.e. Nejzin osnova~ e Sidart Gautam [akjamuni, poznat pod imeto Buda, {to vo prevod zna~i svetec. Iako se pojavi vo Indija, tamu ne e mnogu ra{iren. Budisti~kite centri, hramovi i manastiri vo Indija se poretko zastapeni. Osven vo Indija budizmot, se ra{iril i vo drugite Aziski dr`avi: Kina, Japonija, Mongolija, Koreja, Vietnam i dr. Ovaa religija ne uspea da vleze vo socijalnata struktura i kultura na indiskoto op{testvo, a namesto nego, tuka se ra{iruva induizmot ili bramanizmot.

            Vo vtoriot vek od n.e., budizmot navlegol i se ra{iril vo Kina, kade ostavil dlaboki tragi vo Kineskata kultura. No i pokraj toa, toj ne ostanal vode~ka religija, kako {to toa go napravi konfu~ijanstvoto.

            Budizmot, kako svetska religija, dostignva najsovr{ena forma vo Tibet preku lamanizmot, vo periodot pome|u VII i XV vek. Denes, na ovaa religija i pripa|aat okolu 325 milioni vernici ili 5,6% od sveskata populacija.

            Islamot e vtora religija vo svetot spored brojot na vernicite, so okolu 1126 milioni vernici ili 19,4% od svetskoto naselenie. Nejzin osnova~ e prorokot Muhamed, koj vo VII vek ja osnoval ovaa religija na tloto na arapskite plemenski religii vo Arabija. Islamot, vo islamskite dr`avi igra va`na uloga vo kvalitetot na religioznata doktrina, formite na socijalnata organizacija, kulturata, tradicijata, i sl. Od site religii vo svetot, islamskata religija e edna od najzna~ajnite religiozni sili.3

            Islamot najmnogu e ra{iren vo Azija. Tuka toj se javuva vo dva pravci i toa vo sunitski i {iitski smisol..

            Sunitskiot islam e ra{iren vo Iran, delovi na Irak, Jemen, Azerbejxan, Indonezija, Malezija, Filipini, Indija (okolu 180 milioni vernici), Kina, Kazahstan, severen Kavkaz i drugi. Toj e ra{iren i vo cela severna i tropska Afrika (Egipet, Al`ir, Libija, Tunis, Maroko, Sudan, Somalija, Senegal, Mali, Gvineja, Niger, ^ad, Gambija, Mavritanija i drugi.

            Vo Evropa so islamska verospoved se Albancite, Bosancite i del od Bugarite i del od Makedoncite.

            Induizmot ozna~uva ne{to pove}e od religija. Osnovata na ovaa religija e donesena od ariskite plemiwa vo severna Indija, vo sredinata na II vek p.n.e. ⁴ Induizmot, pak kako religija se pojavuva vo prviot vek  od novata era. Denes toj e najra{iren vo Indija i pretstavuva nacionalna religija, koj gi zafa}a sevkupnite religiozni formi, od ednostavni obredi do politi~ki filozofsko-misti~ni i monoteisti~ki. Preku nego, e slikan na~inot na `iveewe na indiskiot narod , od podelbata na kasti, `ivotnite principi, normite na povedenie, socijalnite i eti~kite vrednosti do raznite veruvawa, obredi i sl. ⁵

            Me|u osnovnite dogmi na induizmot e svetosta kon `ivotnite i nekoi vidovi na rastenija, me|u koi vo prv red se kravite, bikovite, zmeovite, a od rastenijata - lotosot. Isto kata, kaj indijcite e sveta i rekata Gang, vo ~ii vodi vernicite od cela Indija vr{at obredi i se kapat.

            Vo induizmot ima mnogu bogovi, od koi se odvojuvaat tri glavni. Prviot e Brama, bogotvorec na vselenata, lu|eto i voop{to na site su{testva, po kogo induizmot e nare~en i Bramaizam. Vtoriot bog e bogot Vi{nu, koj e za{titnik i dobronameren kon lu|eto, a tretiot e [iva, bog gospodar na `ivotnite.

            Konfu~ijanstvoto se pojavuva vo Kina, vo sredinata na prviot vek pred novata era, kako socijalno-eti~ko u~ewe, koe bilo izlo`eno od filozofot Konfu~ie. Vo tekot na pove}e vekovi, toa pretstavuvalo dr`avna ideologija. Vtora religija vo Kina e daoizmot, koja bila osnovana na baza na elemanti od budizmot i konfu~ionizmot. Taa i denes e so~uvana u{te vo nekoi regioni. Na konfu~ijanstvoto pripa|aat  0,1% od svetskoto naselenie.

           [intoizmot, e religija koja se pojavila i ra{irila vo Japonija, istovremeno so budizmot. Taa pretstavuva zbir na elementi od konfu~ijanstvoto i daoizmot. Od prvata religija se zemeni elementi za kultot na predcite, patrijarhalnoto ureduvawe na doma}instvoto, po~ituvaweto kon postarite i sl. Na ovaa religija pripa|aat 0,05% od svetskata populacija.

            Judaizmot e religija koja e oformena vo prviot vek p.n.e., pome|u Evrejskoto naselenie vo Palestina. Vo XIII vek p.n.e. koga Izraelskite plemiwa pristignale vo Palestina, nivnata religija pretstavuvala zbir od primitivni kultovi, od koi postepeno se izgradil judaizmot. Ovaa religija, ra{irena e isklu~ivo pome|u Evreite, bez razlika na mestoto na `iveewe. Vkupniot broj na vernici iznesuva okolu 14 milioni ili 0,2% od svtskoto naselenie. ⁶

            Svetskoto naselenie denes, vo najgolem del e religiozno izdiferencirano, odnosno, pripa|a na nekoja od mnogute religii vo svetot. Me|utoa, ima i takvo naselenie, koe veruva vo postoewe na nekoja vi{a sila na ~ovekoviot razum, no ne pripa|a na nitu edna od postoe~kite religii vo svetot.

            Pokraj navedenite dve grupi na vernici, postoi i odreden pomal del od naselenieto, koe ne e religiozno, odnosno lu|e koi ne se ispovedaat nitu vo edna od postoe~kite religii i se smetaat sebesi za ateisti, svetski humanisti ili slobodni misliteli.