Welcome To My Webpage !

Gramatnikovski Sa{ko

Narodnata arhitektura na selo Bogomila - Vele{ko

            Narodnata arhitektura, kako del od narodnoto tvore{tvo vo Makedonija, po~na pointenzivno da se razviva vo tekot na 19 vek1). Za nejziniot razvoj golem pridones imaat ekonomskata sostojba na naselenieto i novosozdadenite op{testveni uslovi. Toa ovozmo`i pobrz razvoj na gradskite i selskite naselbi, praten so izgradba na poudobni `iveali{ta ~ija arhitektura e specifi~na za makedonskoto podnebje i potrebite na naselenieto. Za razvojot na arhitektonskoto oblikuvawe  na naselbite svoj pridones imaat prirodno-geografskite i socio-ekonomskite uslovi.

Osnovni geografsko-etnografski odliki

            Prirodno-geografskite uslovi ja predodreduvaat funkcijata na selskata naselba so koja vo tesna vrska se pove}e arhitektonski odliki.

            Seloto Bogomila se nao|a vo gorniot sliv na rekata Babuna. Toa ima centralna polo`ba vo odnos na ostanatite sela so koi se grani~i kako {to se: Ore{e, Kapinovo, Cre{nevo, Bistrica, Mokreni, Strovija i Gostir`ani.

            Do izgradbata na prugata Veles-Prilep-Bitola, selata od celiot sliv na rekata Babuna komunicirale edinstveno so Veles. Po izgradbata na prugata, slivot na rekata Babuna dobiva tranzitna uloga, so {to se podobri i ulogata na seloto Bogomila kako centralno mesto za po{irokata okolina2).

            Prostorot na koj se nao|a seloto e prete`no planinski, a samo po dolinata na rekata Babuna se protega tesen ramni~arski pojas, pogoden za zemjodelska dejnost3). Reqefnite uslovi i nadmorskata visina go odreduvaat karakterot na klimata. Nadmorskata visina od 500-600 metri, na seloto uslovila srednogodi{nata temperatura da se dvi`i okolu 12ºC, srednojanuarskata okolu 0ºC i srednojulskata okolu  23,5ºC. Istotaka i vrne`ite se diktirani od nadmorskata visina i iznesuvaat  od 700-800 mm godi{no4).

            Vo razvojot na seloto svoi tragi  ostavile i op{testvenite uslovi. Tie vo zavisnost od povolnite ili nepovolnite istoriski slu~uvawa, vlijaele za pobrz ili pobaven razvoj na seloto.

            Najstarite podatoci za naselenieto na seloto  Bogomila poteknuvaat od 1900 godina, spored koi toa broelo 170 ku}i so vkupno naselenie od 900 `iteli, site po nacionalnost Makedonci5). Pomiren demografski razvoj, seloto imalo po Prvata, a osobeno Vtorata Svetska vojna. Vo 1961 godina naselenieto dostigna najvisok porast od 1544 `iteli, od koga zapo~nuva negovoto namaluvawe i vo 1994 godina da se spu{ti na 458 `iteli6).

            Seloto Bogomila spa|a vo etnografskata celina Azot, kako del od Vele{kiot centralen etnografski predel7).

            Dene{noto predanie naveduva deka okolu ovaa stara naselba postoele i drugi mali sela: Korab, Kalugerica, Gorno Selo i @elinec. Tie, vo vtorata polovina na 18 vek, bile preseleni vo Bogomila8). Denes se poznati nekolku rodovi {to poteknuvaat od raselenite sela (Stankovci, Ristevci, Krstevci i dr.).

            Podocne`nite doseluvawa na naselenie od po{irokata okolina odigrale va`na uloga vo razvojot na seloto. Posebno e zna~ajno da se navede deka doseluvaweto na Mijacite vo negovata blizina gi formirale selata: Ore{e, Papradi{te i Plevewe13). Tie kako poznati yidari imale zna~ajno vlijanie na razvojot na selskata arhitektura vo seloto Bogomila i po{iroko.

Odliki na selskata arhitektura

            Seloto Bogomila se formiralo kako naselba od zbien tip, vo koja osnovniot selski element go pretstavuva selsko-stopanskiot dvor so ku}ata za `iveewe, kako glaven objekt i pove}e stopanski objekti koi go karakteriziraat vidot i na~inot na zanimaweto na doma}instvoto. Prirodnite uslovi na atarot na seloto ja odredile i negovata stopanska funkcija. Bogatite pasi{ta i {umi mu dale prednost na razvojot na sto~arstvoto, a zemjodelstvoto bilo zastapeno na poograni~enite plodni povr{ini vdol` rekata Babuna.

Selskiot dvor, kako prostor vo koj se nao|a ku}ata so stopanskite objekti, pretstavuva otkrieno prodol`enie na ku}ata i e osnovno organizaciono jadro na `ivotnata sredina. Od socijalen aspekt, toj pretstavuva edna etapa vo koja neorganiziraniot prostor se pretvora vo organiziran9).

Vo ramkite na dvorot postoi odreden soodnos vo rasporedot i me|usebnata povrzanost me|u objektite, me|u koi dominantno mesto zavzema ku}ata. Tradicionalno, objektite za ~uvawe na doma{nite `ivotni se locirani podaleku od ku}ata, a drugite objekti kako ambarot, ko{ot za p~enka, furnata i dr. se poblisku do ku}ata.

            Ku}ite po funkcionalnosta, konstrukcijata i arhitektonskiot izgled se najzna~ajni objekti vo selsko-stopanskiot dvor. Od izvr{enite istra`uvawa se zaklu~uva deka ku}ite vo svojot razvoj gi pominale site fazi od ednodelni i dvodelni prizemni, do ku}i so prizemje i kat. Prizemjeto, naj~esto slu`elo za ~uvawe na dobitokot, a katot za `iveewe na lu|eto.

            Porazvienite formi na koncepcija na ku}ite se pojavile  na krajot na 19 i po~etokot na 20 vek. Ku}ite od krajot na 19 vek mnogu retko se so~uvani. Od ovoj period vo Bogomila se so~uvani ku}ite na familiite Todorovci, Kolarovci, Kloburi i dr. Denes  od prizemnite ku}i vo seloto ne postojat tragi. Od za~uvanite ku}i se zaklu~uva deka vo seloto preovladuvale ku}ite na kat. Tie prete`no se so otvoren ~ardak i nadvore{no postaveni skali. Za pratewe na razvojot na najprimitivnite selski ku}i vo Bogomila nema za~uvani tragi. Za niv mo`eme da sudime vrz osnova na predanieto so~uvano kaj naselenieto.

            Najednostavni formi na selskata ku}a se prizemnite ednodelni, a potoa i dvodelni ku}i, vo koi prvo zaedno se `iveelo so dobitokot. Edniot del go so~inuval prostorot nare~en ku}a so ogni{te vo sredinata, a vtoriot pondila, kade se ~uval dobitokot. Vo prostorot nare~en ku}a se odvival celokupniot `ivot na semejstvoto. Vo vakvi ku}i se `iveelo se do krajot na 19 vek, koi vo Bogomila denes ne se so~uvani10).

            Osnovata na ku}ata postepeno se pro{iruvala so dodavawe na novi prostorii. Soznanijata na lu|eto za podobruvawe na `ivotnite uslovi doveduvaat do sozdavawe na dvodelna i trodelna ku}a, kade se izvr{ila diferencijacija na prostoriite za ~uvawe na dobitokot i za `iveewe na lu|eto. Vo ponatamo{niot stadium vo razvojot na ku}ata, se pojavuvaat i ku}i na eden i dva kata.

            Starite ku}i vo seloto se izgradeni od prizemje i kat. Karakteristi~ni za site niv, se nekoi standardni re{enija vo re{avaweto na prostornata kompozicija vo prizemjeto i katot. Kaj site niv e prisuten otvoreniot ~ardak do kogo se doa|a preku nadvore{ni skali.

Skalite, naj~esto vodat na ~ardakot, od kade se vleguva vo ku}ata i odaite. ^ardacite se sre}avaat vo nekolku vidovi, vo zavisnost od toa dali se nao|aat pod ist pokriv so ku}ata ili se vise~ki i pokrieni so poseben pokriv.

Vise~kite ~ardaci se pomali. Na niv se doa|a preku nadvore{ni skali, a od tamu se vleguva vo predsobje ili vo ku}ata. Tipi~en primer pretstavuva ku}ata na Kolarovci (sl.1), izgradena kon krajot na 19 vek. Vlezot vo prizemjeto se nao|a pod vise~kiot ~ardak. Vnatre{niot prostor e podelen za ~uvawe na dobitok, zemjodelski proizvodi i zemjodelski alati. Katot ima predsobje od koe se vleguva vo tri prostorii (ku}a i dve odai)

            Ku}ite so vgradeni ~ardaci, odnosno pod ist pokriv so niv, se pozastapeni. Za niv e karakteristi~no {to ~ardacite se nao|aat na agolot od ku}ata, od kade mo`e da se vleguva vo prostoriite za `iveewe.

            Najtipi~ni primeri za vakvi ku}i pretstavuvaat ku}ite na Kloburi (sl.2), Babinovci, Stoj~evci i dr.

            Ku}ata na Kloburi e izgradena na krajot na 19 vek. Nejzinata osnova ima kvadratna forma. Na katot vo eden agol se nao|a ~ardakot, koj zafa}a okolu edna ~evrtina od povr{inata na katot. Toj e erkerno pro{iren od dvete strani i poradi toa e dosta prostran. Do nego se do|a preku skali koi vodat od nadvore{nata strana na ku}ata. Od ~ardakot  direktno se vleguva vo dvete prostorii ku}ata i odaj~eto. Prizemjeto isto taka e podeleno na dva dela i toa za ~uvawe na dobitok i za zemjodelski proizvodi i zemjodelski alati. Karakteristi~no za ~ardacite na ovie ku}i e {to ne se postaveni simetri~no, za razlika od vise~kite ~ardaci, koi redovno se postaveni simetri~no i toa vo centralniot del na ku}ata.

            Vo seloto Bogomila nema tipi~no bratski ku}i, tuku se sre}avaat bratski ku}i od tipot na sovremenite dvoku}i. Toa se prakti~no dve zasebni ku}i pod eden pokriv, so posebni vlezovi, kako kaj Branko i Mile [arlovski.

            Od poseben interes kaj ku}ite pretstavuva nivnata konstrukcija. Taa po svojata su{tina e funkcionalna, ekonomi~na i standardna11). Pri gradbata na ku}ite naj~esto e koristena t.n. bondruk konstrukcija. Taa pretstavuva skeletna drvena konstrukcija koja se sostoi od horizontalno i vertikalno postaveni drveni gredi, zacvrsteni so kosnici. Ovaa konstrukcija vo Bogomila se ispolnuva so kerpi~ (plitari). Vo toj slu~aj konstrukcijata e pote{ka, no ima pogolema izolacija. Od nadvor yidovite se prema~kuvaat so kal, a potoa se varosuvaat. Odredeni delovi od bondrukot, kako {to se vertikalnite gredi po aglite na ku}ata, okolu prozorcite i ~elata na me|ukatnata konstrukcija, delovi kade malterot ne se zadr`uva, se op{ieni so {tici. Op{ivite zna~i imaat funkcionalna uloga, no isto taka i ja zbogatuvaat fasadata. Poradi toa {to e lesna, bondruk konstrukcijata, ovozmo`uva ispu{tawe na del od katot ili na cel kat od linijata na prizemjeto. Prostorot vo erkerniot ispust pretstavuva grani~na zona pome|u privatniot prostor na objektot i nadvore{niot javen prostor12).

            Ispustite so trijagolna osnova (sl.3) vo kombinacija so pravoagolna, se primenuvaat koga se saka nadvore{nosta na katot da dobie pravilna geometriska forma, vo slu~ai koga prizemjeto ima nepravilna forma.

            Temelite i prizemjeto na ku}ite naj~esto se yidani od kamen so debelina od 50-80 sm. Kamenot kaj nekoi ku}i se pojavuva i vo katovite. Yidovite na visinsko rastojanie od okolu 80 sm. se izramnuvaat so ku{aci. Toa se dolgi, debeli, ~etvrtasti drveni gredi koi se postavuvaat od vnatre{nata i nadvore{nata strana na yidot i se iskovani so popre~ni  drveni gredi~ki. Vaka izgradenoto prizemje deluva pote{ko od katovite, {to e logi~no, bidej}i tie yidovi gi nosat konstrukciite {to se nadgraduvaat na prizemjeto.

            Me|ukatnite konstrukcii se izvedeni so gredi koi od prizemnite prostorii se vidlivi. Vrz gredite se formira podot na katot, so kovawe na platici vrz niv. Preku platicite se prema~kuva kal, koj kontinuirano se gazi vo procesot na nanesuvaweto, za da mo`e da dobie svojstvo na cigla. Vo gradeweto na katovite, naj~esto se primenuva bondruk konstrukcijata. Na katot drvenite stolbovi se javuvaat kako nose~ki konstruktivni elementi. Na gornata strana na stolbovite se postavuvaat drveni kapiteli, nare~eni jastuci, preku koi se postavuvaat horizontalni gredi - tabani. Vrz niv le`at gredite od tavanskata konstrukcija.

            Pregradnite yidovi pome|u prostoriite se vikaat bolmiwa. Tie mo`at da bidat napraveni od plet oblo`en so kal ili od kerpi~.

            Pokrivite na ku}ite naj~esto se na ~etiri, a kaj plevnite na dve vodi. Vo Bogomila razlikuvame dva vida na pokrivi: klasi~en pokriv so mutqe i pokriv na izlet ili t.n. podyidan pokriv. Za razlika od klasi~nite pokrivi, kaj pokrivite na izlet yidot se prodol`uva vertikalno nagore, nad tavanskite gredi, vo visina od okolu 80 sm. so cel da se dobie nekoj vid na polutavanska prostorija, koja se koristi za najrazli~ni ekonomski celi. Vrz ovoj yid se postavuvaat ~atmite. Tavanot na vakviot pokriv se narekuva ~eren.

            Konstrukcijata na pokrivot e izvedena taka{to na tavanskite gredi se postavuvaat vertikalni stolbovi, nare~eni papazi, koi se povrzani so horizontalna greda - bilo. Od biloto kon yidovite koso se postaveni gredi - ~atmi. ^etirite gredi koi gi se spu{taat od biloto kon aglite na ku}ata se vikaat maiji. Vrz ~atmite se postavuvaat pardii ili marta}i. Pardiite se delkani {ti~ki, a marta}ite se tenki jasenovi pra~ki. Tie se kovaat popre~no na ~atmite. Vrz niv se prema~kuva kal, a vo procesot na nejzino su{ewe se redat pokrivnite elementi (slama, plo~i ili }eramidi).      (skica1)

Sostaven del na pokrivot e streata. Vo Bogomila se sre}avaat dva vida na strei. Prvata se pravi so pomo{ na plo~i {to se postavuvaat na yidot so ispust od okolu 10 sm. Vrz prviot red na plo~i se postavuvaat u{te dva reda po istiot princip i na toj na~in se dobiva ispust od okolu 30 sm. Vrz niv le`at ~atmite. Dolnata strana od ovaa strea se narekuva sims.

            Vtoriot vid strea e karakteristi~en za klasi~nite pokrivi. Toj se pravi so ispust na tavanskite gredi od okolu 30 sm. Na ostanatite dve strani, popre~no na tavanskite gredi, se pravat ispusti so gredi~ki koi se povrzuvaat so krajnata tavanska greda. Ovie gredi~ki se vikaat ~elici. Taka od site ~etiri strani se ovozmo`uva formirawe na soodvetna strea.

            Na zavr{nata pokrivna konstrukcija se postavuva baxata. Taa, pokraj funkcijata za odveduvawe na ~adot i tavansko osvetluvawe, slu`i i kako izlez na pokrivot za vr{ewe na neophodni popravki na istiot.

            Bondruk konstrukcijata ovozmo`uva postavuvawe na pove}e prozorci, koi obi~no se nao|aat na prednata strana, so {to pridonesuvaat za estetskiot izgled na ku}ata.

            Kaj vleznite, no i vnatre{nite vrati se zabele`uva otsustvo na po`ivopisna profilacija, ako ne se smetaat ukrasite so mali {ti~ki koi {to formiraat nekoj vid na geometriski dekoracii. Za nivno zatvorawe se primenuvaat sistemite na surme i `apka.

Obi~ai pri gradewe na ku}a

            Izgradbata na `iveali{tata otsekoga{ se smetala za golem i te`ok zafat. So `elba, procesot na nivnata izgradba da te~e {to pobrzo i polesno,  definirani se niza obi~ai koi ako dosledno se primenuvaat, se veruvalo deka }e go ovozmo`at toa.

            Za da se gradi ku}a prvo treba da se odbere mesto, na koja {to istata }e opstojuva. Pokraj prirodnite odliki na mestoto, zna~ajna uloga vo negoviot izborot  ima i svetosta na istoto, so drugi zborovi toa ne treba da bide vakafsko mesto. Novata ku}a mo`ela da se gradi na mestoto od starata dokolku lokacijata e povolna. Opredeleni denovi za po~etok na izgradba na ku}ata ne postojat. No sepak se izbegnuvalo toa da se ~ini za vreme na praznik.

            So izgradabata se po~nuva nautro. Pred po~etokot na izgradbata, na majstorite im se dava bak{i{, za da imaat voqa za rabota. Visinata na bak{i{ot ne e utvrdena, tuku e po mo`nosta na doma}inot i negovata dare`livost. Potoa se pojaduva, i se kopaat temelite. Vrz temelot se kole kurban i toa na isto~nata strana, od kade izgreva sonceto. Krvta od kurbanot ostanuva vo temelite, a mesoto se prigotvuva i se organizira veselba, na koja prisustvuvaat majstorite, pobliskite rodnini, prijateli i kom{ii. Kako kurban naj~esto se upotrebuva jagne ili zajak. Izborot na ovie `ivotni e poradi toa {to „jagneto preta napred, a zajakot ripa nanapred”, se so cel ku}ata da napreduva. Po obi~aj `ivotnite {to se kolat kako kurban treba da bidat od ma{ki rod. Vo temelite se stava i {i{e maslo, vino, pari (po mo`nost srebreni) i se poprskuvaat so krstena voda.

            I vo seloto imalo majstori, no najgolemiot del od niv doa|ale od Pore~ko Cre{nevo i od Melnica - Vele{ko.

            Po zavr{uvaweto na ku}ata, majstorite se ka~uvaat na krovot i na ~atmite zaka~uvaat krst, na koj {to gi obesuvaat darovite {to gi dobivaat od doma}inot za uspe{no zavr{enata rabota. A toa se naj~esto ko{uli, pe{kiri, maici i sl. Potoa po~nuva eden od majstorite da pee, ~estitaj}i mu ja novata ku}a na doma}inot i blagoslovuvaj}i mu ja `enata, decata i familijata. Site vo seloto {to }e go slu{nat majstorot, doa|aat i nosat darovi za ku}ata. Sekoj podarok {to }e se donese, majstorot glasno go najavuva, zablagodaruvaj}i mu se na toj {to go donel obi~no so zborovite:

            Beri}atversen,

            da mu se `ivi ~eladta,

            familijata,

            da mu dade gospod

             zdravje i uspeh vo `ivotot...

Ovoj obi~aj se izvr{uva pred 12 ~asot.

            Koga }e se napravi ku}ata se vika popot da ja osveti, i se dava ru~ek ili ve~era. Prvo vo ku}ata vleguva ma{ko dete, za vo nea da se ra|aat ma{ki deca. A najstarata doma}inka e taa {to go pali prviot ogan. Na pragot na ku}ata ili vo samite temeli pri gradeweto se stava `iva, zaradi za{tita od magija i „lo{otii”. Na kraj se vikaat najbliskite na svetewe na ku}ata. Pri prvoto vleguvawe vo ku}ata se nosat podaroci, bidej}i so prazni race ne~inelo da se odi. Poklonite naj~esto bile: tawiri, tepsii, „vangli”, korita i se ona {to prakti~no se upotrebuvalo vo doma}instvoto.

*

*               *

            Seloto Bogomila, vo gorniot sliv na rekata Babuna, na etnografskiot predel Azot (Has-Koli), ima centralno mesto vo odnos na okolnite sela, koe se odrazilo na negoviot teritorijalen i demografski razvoj. Vospostavuvaweto na podobra komunikacija so drugite oblasti imalo vlijanie i na selskata arhitektura. Tuka svoj golem pridones imaat mija~kite majstori, poznati po grade`ni~kite iskustva, od koi nekoi se naselile vo selata Ore{e, Papradi{te i Plevewe.

            Razvojot na arhitekturata vo seloto minalo niz istite fazi kako i ostanatite sela vo R. Makedonija. Toa mo`e da se sledi preku starite ku}i vo koi se za~uvani osnovnite koncepcii na horizontalniot i vertikalniot razvoj na selskata ku}a vo R. Makedonija. Po~nuvaj}i od ednodelna, pa ponatamu razvivaj}i se do poslo`eni oblici na ku}a, taa se zbogatuvala so pove}e prostorii, no i ponatamu centralno mesto i uloga imala prostorijata so ogni{te. Toa podocna e zameneto so posovremeni sredstva za zatopluvawe i gotvewe. Kaj ku}ite na kat, redovno e prisuten ~ardakot, koj{to ima zna~ajna uloga vo `ivotot i rabotata na lu|eto, posebno vo letniot period od godinata.

            Vo gradbata, preovladuva t.n. bondruk konstrukcija, koja so svojata struktura ovozmo`uva razni varijacii vo gradbata.

            I na kraj neophodno e da se istakne deka procesot na gradba na `iveali{tata, sekoga{ e propraten so niza obi~ai, koi spored veruvawata bi trebalo da ja olesnat izgradbata na ku}ata i da go prodol`at nejziniot vek na traewe.

FOLKS ARCHITECTURE IN THE VILLAGE OF BOGOMILA-VELES

-Summary-

            This work contains the architecture of the old village house in the village of Bogomila. The main accent, is on the horizontal and vertical development of the house, as well the construction and the constructive’s elements of the house. The main constructive technique is so called bondruk technique.

Into the houseyard are located the economical objects. Their location, construction and the assignment are described in this work. And finally, there are also descriptions of the customs during the building of the house.

Bibliografija: