|
|
|
|
      |
D-r Risto MijalovSa{ko Gramatnikovski
Konfesionalna
struktura na Azija
Na prostorot na Azija se stvoreni golem broj na religii, a nekoi od niv
se ra{irija i na drugite kontinenti. Pove}ereligiozniot sostav na Azija, niz
vekovite, imal zna~ajna uloga vo nejziniot razvoj. Takviot religiozen sostav,
bil, a i ostanuva pri~ina za me|uetni~ki i me|ureligiozni sudiri. Kulturnoto
nivo na aziskite narodi e mnogu razli~no. Kaj niv se sre}avaat od najniski, do
najvisoki stepeni na razvoj na kulturata. No po Vtorata svetska vojna,
podra~jata naseleni so primitivni narodi osetno se stesneti i ograni~eni na
nekolku prostori, kako {to se severen i severo-isto~en Sibir i na nekoi ostrovi
na Malajskiot arhipelag. Vo centralnite delovi i vo delovi na Predna Azija se
sre}ava naselenie koe preminuva kon povisok stepen na kulturen razvoj, t.e. tie
se nao|aat vo faza na polukultura.
No za pogolemiot del na Azija, karakteristi~en e razvojot na stari i
visoki kulturi, kako: prednoaziskata ili orientalnata, isto~nata ili kineskata,
i ju`noaziskata ili indiskata.
Orientalnata kultura se razviva vo suvata predna Azija, na baza na oazite
i ve{ta~koto navodnuvawe. Najstarata i najsilna kultura na ovoj prostor se
razvivala vo Mesopotamija. Sli~ni na ovaa kultura, se razvile vo oazite na:
Iran, Turan i Tarimskata dolina. Taa kultura se {irela vo site pravci i kon
zapad, kade ima dopreno do zemjite so povla`na klima, pod vlijanie na
Sredozemnoto more.
Isto~no aziskata kultura e pretstavena so kineskata kultura. Taa primila
odredeno vlijanie i od orientalnata i indiskata kultura. Niknala vo raznite
dolini na Severna Kina, od kade se {irela na celiot kineski prostor. Granki od
ovaa kultura preminale vo Japonija, Manxurija i Koreja. Kineskata kultura
navleguvaj}i vo Japonija i Koreja, pretrpela odredeni izmeni, prilagoduvaj}i se
kon nivnite uslovi.
Indiskata kultura odamna bila vo vrska so kulturata na Iran i
Mesopotamija. Severo-zapadniot del na Indija, Penxap, poradi sli~nosta so
klimata na Iran i kontaktot, lesno gi primala kulturnite vlijanija od zapad.
Modificiranite kulturni elementi, se {irele preku celiot Indiski poluostrov i na
Cejlon, potoa vo zapadnite delovi na Indokina, Tibet i Malajskiot arhipelag.1)
Na ovie golemi kulturni prostori vo Azija, se razvile najgolemite religii
na svetot. Sekoja od navedenite kulturi, pod posebni specifi~ni uslovi,
ovozmo`ila stvarawe na posebni religii. Od Azija, ovie religii se ra{irile i vo
drugite delovi na svetot, no vo golem del sepak ostanale kako nejzini osnovni
religii. Toa posebno se odnesuva na muslimanskata i budisti~kata religija.
Vo Azija, religiite mo`at da se podelat na: monoteisti~ki ili ednobo`ni: Mojsievata
(Judisti~kata), Hristijanskata i Muslimanskata
(Islamskata); i politeisti~ki (pove}ebo`ni) religii: Bramanizmot, Budizmot, Taoizmot, Konfu~ijanstvoto vo Kina, [intoizmot
vo Japonija i Zoroastrizmot vo
Iran. Iako nekoi od ovie religii, poteknuvaat od postari vremiwa, dene{niot
teritorijalen raspored bil zaokru`en vo Sredniot vek. Karakteristi~no e toa {to
religioznite podra~ja, ne se poklopuvaat so etni~kite, taka {to, ovaa sostojba
u{te pove}e ja uslo`nuva dosta komplikuvanata etno-istoriska karta na Azija.
Od ednobo`nite religii, najstara e Mojsievata ili Judizmot, koja se
pojavila pred vtoriot milenium pred n.e. Nejzinite koreni se prepletuvaat so
veruvawata vo razni prirodni pojavi, taka {to od golemata grupa na bogovi, prv
bil izdvoen Jehova ili Jahve. Toj bil
gospodar na vetrovite, burite i ognot. So vreme, toj se transformiral vo
edinstven bog, po pojavata na klasnoto op{testvo. Prvite carevi go prifatile ne
samo za sopstven pokrovitel, tuku i kako za{titnik na postojniot op{testven
sistem na dr`avata.3)
Religioznite moralni pouki se sodr`ani vo nivnata sveta kniga-Tanah
koja e sostavena od tri knigi: Tora
(petoknigi), Proroci i Pisma.
Golemo zna~ewe se pridava i na svetata kniga Talmuda,
koja nastanala podocna, me|u 3-5 vek., a vsu{nost pretstavuva objasnuvawe na
Tanahot. Evreite se smetaat za izbran
narod od gospod Jahve. Tie se mnogu pobo`ni. Ovaa religija ja ispoveduvaat,
isklu~ivo Evreite, taka {to taa ima silno vlijanie vrz celokupniot `ivot na
evrejskoto semejstvo. Vo taa smisla, sekoj Evrein e dol`en da vodi smetka za
svoeto poteklo. Sekoj vernik e dol`en da bide priklu~en kon nekoja sinagoga (bo`ji hram).
Muslimanskata religija ili Islamot, {to vo prevod od arapski zna~i pokornost,
se pojavila vo Arabija vo 7-ot vek. Osnova~ot na ovaa religija e Muhamed, roden
vo Meka na 20 april 571 godina. Poteknuva od trgovska familija od plemeto Kurej{i.
Mnogu rano ostanuva bez roditeli i detstvoto go pominuva kaj svojot dedo Abdul
Mutalib. Na 17 godi{na vozrast u~estvuva vo vojnata El - Fiojar, koja se vodela
vo samoto pleme. Na 20 godi{na vozrast se otseluva vo Sirija, kako trgovski
pretstavnik. Na 40 godini go objavuva soop{tenieto za Alah, kako edinstven bog i
istovremeno, toj stanal Resulah (bo`ji
pratenik). Ovie odluki gi objavuva na 18 Januari 611 godina.2)
Osnovnite principi na islamot se izlo`eni vo Koranot
(sveta kniga). Koranot e glavna kniga po koja se rakovodi celiot islamski svet.
Vo nego se sobrani pove}e vidovi propovedi od obreden i praven aspekt, zakletvi,
molitvi i raskazi koi se odnesuvaat na `ivotot i rabotata na Muhamed vo Meka i
Medina. Muhamed zaedno so Juebrail uspel da go poseti neboto i domot na Alah, se
veli vo Koranot. Ponatamu, na neboto se izdvoeni nekolku katovi vo koi se
nao|aat duhovnite bogatstva.
Na prviot kat se nao|aat ne{tata koi edna polovina se od materijalna, a
vtorata polovina od duhovna priroda. Na vtoriot kat, ne{tata malku imaat forma
na fizi~ko telo, no imaat bla`estvena priroda. Na tretiot kat, odlikite na
teloto se javuvaat kako estetski individualnosti so ubavina na Bogot. ^etvrtiot
kat gi ima dobrite du{i, bez fizi~ko telo. Na pettiot kat se nao|aat angelite i
na {estiot, se nao|a domot na Alah. 2)str.146
Vo islamskata religija, naslednicite na Muhamed bile poznati pod imeto kalifi.
Prviot kalif bil Osman, a vtoriot Alija so `ena mu Fatima, }erka na Muhamed. Tie
ja podelile Arapskata dr`ava na dva dela. Toa predizvikalo sozdavawe na dva
pogolemi verski pravci, koi i denes postojat kako takvi. Toa se Suniti
i [iiti. Sunitite poteknuvaat
od Osmanovite sledbenici, a [iitite od Alievite sledbenici. Sunitite se daleku
pobrojni i so~inuvaat 90% od site muslimani, dodeka na [iitite otpa|aat samo
10%. Osnovna odlika na [iitite e toa
{to ne go priznavaat principot na nasledstvo na kalifite. Za zakonski naslednici
na Muhamed tie gi smetaat samo 12-te imami od dinastijata Alido, potomci na
kalifot Alija i negovata `ena Fatima.
So tekot na vremeto, Islamot se ra{iruva na golem del od Azija. Na ovaa
vera, denes se ispoveduvaat preku 600 milioni lu|e. Pokraj toa, ovaa religija se
javuva kako vode~ka, pa duri i kako dr`avna vo pove}e od 20 zemji. Za toa
sveo~at oficijalnite imiwa na nekolku dr`avi, kako {to se: Islamska
Republika Iran, Islamska Republika Pakistan (so glaven grad Islam Abad-vo prevod, grad na Islamot), Islamska Republika Avganistan itn. Toa se potvrduva i so upotrebata
na polumese~inata i prisustvoto na zelenata boja na dr`avnite simboli na pove}e
zemji. Islamot tolku navlegol vo dr`avnite pori, {to granicata pome|u dr`avata i
religijata e izgubena.
Geografskata rasprostranetost na Islamot na Sunitite e zna~ajno pogolema
otkolku na [iitite. Prviot go zafa}a celiot zapaden del na Azija, kade {to
spa|aat slednive dr`avi: Turcija, Sirija,
Jordan, pogolemiot del od Irak,
skoro cela Saudiska Arabija. Od sredna
Azija, vleguvaat: Avganistan, Pakistan
i Tibet. Isto taka, ovaa religija e
rasprostraneta vo Indonezija, Sumatra,
Java, Bali, Sumbava i ju`niot del na
Malajskiot Poluostrov.
Nasproti niv, [iitite, imaat mnogu malo rasprostranuvawe, i toa samo vo Iran,
na mal prostor vo Irak, Liban, Jemen,
Avganistan i Tibet. [iitite
se smetaat za najgolemi verski fanatici. Tie mislat deka zaginatite [iiti, vo
vojna za {irewe na [iizmot, direktno zaminuvaat vo rajot. Kako rezultat na ovaa
zabluda, iljadnici deca gi zagubija `ivotite na Iransko-Ira~kiot front. Muslimanskiot
kult, spored Koranot, proizleguva od toa {to celokupniot `ivot na ~ovekot se
gleda od aspekt na slu`ewe na boga i pripremawe za zadgrobniot `ivot na ~ovekot.
Kon va`nite obredi na Islamot, spored napisite vo Koranot, spa|aat: zadol`itelno
vr{ewe na 5 molitvi vo sekoja familija, od utro do ve~er; sunet; podnesuvawe na
milostina i poklonuvawe na svetite mesta. Posebno zna~ewe vo toa ima odeweto vo
Meka i Medina. Sekoj ma` i `ena, vo tekot na svojot `ivot, treba da gi poseti
barem edna{ ovie sveti mesta. Glavno
svetili{te na muslimnskiot svet vo Meka e xamijata Al Harama, koja mo`e da sobere okolu 300 000 vernici. Vo vnatre{niot
dvor, na taa xamija, se nao|a ~etiriagolna gradba od kamen-Kaaba
na ~ij severen yid e postaven crn kamen, so meteoritsko poteklo, koj pretstavuva
glaven objekt na koj mu se poklonuvaat muslimanite. Spored predanieto, toj bil
ispraten od neboto od strana na Alah. Vo Medina, isto taka, za glavo sveto mesto
se smeta xamijata {to e izgradena na mestoto kade umrel Muhamed. Broeweto
na godinite, muslimanite go zapo~nale od vremeto koga Muhamed se preselil od
Meka vo Medina. Spored hristijanskoto broewe na godinite, toa se slu~ilo vo 622
godina po Hrista. Axilakot
vo Meka, na koj u~estvuvaat od 1 do 2 milioni vernici, se odviva, koga po
muhamedanskiot lunaren kalendar zapo~nuva dvanaesetiot mesec Zual-Hixa.
Axiite, po pristignuvaweto na svetoto mesto, dol`ni se sedum pati da go
zaobikolat Kaabi. Na devetiot den od Zual-Hixa, axiite se sobiraat vo podno`jeto
na ridot Arafat i masovno se molat. Na desetiot den, sekoj axija e dol`en da
prinese `rtva na Alah (ovca ili oven). Toj den e glavniot praznik na
muslimanite, praznik na podnesuvawe na `rtva - Kurban Bajram. Vo celiot muslimanski svet, praznuvaweto trae
tri-~etiri dena. Religiozniot
simbol na muslimanite e polumese~inata. Bogoslu`bata ja vr{at na arapski jazik, koj {to ne go razbiraat vernicite,
~ij {to maj~in jazik ne e arapskiot. Vo poslednive decenii, se zable`uva silno
panislamsko fundamentalisti~ko dvi`ewe, koe ima za cel {irewe na Islamot vo
sredini koi ne pripa|aat na ovaa veroispovest. Toa ima za cel vospostavuvawe na
teokratski re`im, odnosno zemawe na vlasta vo racete na duhovnicite, kako {to e
slu~ajot so Islamskata Republika Iran.
Vtorata svetska religija, koja {to e zastapena vo Azija, e Budizmot. Toj
se pojavil vo Indija, vo 6-ti i 5-ti vek p.n.e. Za negov osnova~ se smeta Sidart
Gautam, koj se posvetil i stanal Buda, {to vo prevod zna~i svetec. Buda
svoeto u~ewe ne go zapi{uval, i zatoa, po negovata smrt se pojavuvaat dva pravci
na Budizmot: Mahajana i Hinajana.
Pravecot Mahajana se razvil vo centralnite delovi na Azija, od kade
pokasno se ra{iril vo Kina, Tibet i Japonija.
Osobeno zna~ewe kaj Mahajana pravecot imaat idealnite su{testva koi se
pojavuvaat vo ~ove~ki lik.
Kako varijanta na Mahajana se smeta Lamaizmot,
koj e ra{iren me|u vernicite vo Kina (Tibet
i vnatre{na Mongolija), Mongolija, Nepal,
Butan i dr. Administrativniot centar na Tibet, Lasa, vo po~etokot na 15-tiot
vek , slu`el kako mesto na prviot sve{tenik na Lamaitskata crkva - Dalaj Lama.
Ogromniot dvorec-Potala, negova biv{a
rezidencija, predizvikuval strav i po~it kaj axiite koi se sobirale vo taa
krepost na Lamaizmot.
Vo 1959 godina, 14-tiot Dalaj Lama, emigriral vo Indija. Vo Mongolija,
Lamaizmot stanal oficijalna religija kon krajot na 16-tiot vek, koga bil
izgraden i prviot budisti~ki manastir. Vo 1921 godina , takvi manastiri ima 750,
a od ma{koto naselenie, 40% bile zamona{eni.
Hinajana ili ju`na tvorba na Budizmot, se ra{iril vo Indokina i [ri
Lanka. Budisti~kiot ideal, osloboduvawe, vo Hinajana dobil prednost vo li~noto sovr{enstvo, nezavisno od
bilo kakvi vlijanija. Na Budizmot vo Azija pripa|aat pove}e od 300 milioni lu|e.
Budizmot vo Kina se pojavil vo 207 godina pred n.e. Koga Indiskite misioneri
zapo~nale so rabota vo oblasta [ensi. Tie donele golem broj budisti~ki knigi,
koi gi prevele na kineski jazik. Na po~etokot, Budizmot vo Kina bil ~ist, spored
so~uvanoto u~ewe na Buda. Podocna e izmenet, pod vlijanie na Bodidarm
(prv predizvikal sozdavawe na sekti), a malku pod vlijanie na Bramanstvoto, [amanstvoto i drugi kineski veruvawa ili u~ewa na
kineskite filozofi.
Tretata svetska religija, zastapena vo Azija e Hristijanstvoto. Taa se
pojavila vo prviot vek od novata era, vo Palestina, vo toga{nata isto~na
provincija na Rimskata imperija. Za nejzin osnova~, se smeta Isus Hristos.
Po~etocite na ovaa religija se povrzani so denot na ra|aweto na osnova~ot, {to
se slu~ilo vo 3792 godina po Mojsie, odnosno na 25 dekemvri od nultata
hristijanska godina. Ovoj datum se koristi za ozna~uvawe na novata era.
Hristijanstvoto vo eden del go prifatilo u~eweto na Judeisti~kata vera, a potoa
se nadopolnuvalo so u~ewe {to e vklu~eno vo Noviot
zavet ili vo vtoriot del na Biblijata.
Vo prvite vekovi, hristijanstvoto bilo surovo progonuvano, a pravo na legalnost
dobilo duri vo 313 godina n.e. (Milanski edikt), a kon krajot na 14-tiot vek,
taa stanala oficijalna religija vo Rimskoto carstvo. Hristijanstvoto, koe vo
prvo vreme gi {titelo interesite na obespravenite, vo tekot na srednovekovieto
prerasnuva vo sto`er na feudalnoto op{testvo. Toa vreme se poklopuva so prviot
rascep na hristijanstvoto na dve krila, koe se slu~uva vo 1054 godina, koga se
vodele borbi za presti` pome|u Vizantiskite imperatori i Rimskiot papa. Taa
borba rezultirala so rascep na Hristijanskata crkva na: Isto~na ili Pravoslavna
i Zapadna ili Rimokatoli~ka crkva.
Pravoslavnata crkva e organizirana etatisti~ki, odnosno, sekoja dr`ava
ima svoja crkva. Za razlika od vakvata organizacija kaj Pravoslavnata crkva,
Rimokatoli~kata e strogo centralizirana, a vo hierarhijata na vlasta stoi papa
kako vrhoven stare{ina, koj `ivee vo Vatikan. Podocna, od Rimokatoli~kata crkva
se odvojuva Protestanskoto krilo, koe od 16-tiot vek navamu zema silen zamav.
Me|utoa i vo Protestanskoto krilo se formiraat niza sekti i posebni crkvi, kako
na primer Anglikanskata (od koja se
izdvojuva Metodizmot), Baptisti~kata,
Luterantskata, Kalvinisti~kata
i dr., kako i sektite: vojskata na spasot,
kvekerite, hristijanskite bra}a idr. Site ovie Protestanski pravci se obedineti
vo Evangelisti~kata crkva.
Kako poseben ogranok, vo 5-tiot vek, nastanal Monofizitizmot,
koj se deli na Ermensko-gruziska i Etiopska (Koptska) crkva.
Glaven izvor na hristijanskata vera e Svetoto pismo ili Biblijata. Denes,
Hristijanstvoto vo Azija e ograni~eno na mal prostor, ne smetaj}i go aziskiot
del na Rusija. Kako vode~ka religija,
se javuva na Filipini, kade
katolicizmot go ra{irile [pancite, kako nivna biv{a kolonija. Isto taka,
pravoslavnoto hristijanstvo e ra{ireno i na Kipar.
Vo Liban, toa navleglo vedna{ po svoeto pojavuvawe. Hristijanstvoto go so~inuva
polovina od naselenieto vo svetot.
Od nacionalnite religii, vo odnos na rasprostranuvaweto vo Azija (bez
Rusija), po brojot na vernicite, prvo mesto zavzema Induizmot ili Bramanizmot,
so okolu 700 milioni vernici ili 95% od `itelite na Indija. Vo ovaa zemja, toj e
formiran vo iljaditata godina na novata era. U~eweto za Induizmot, na{lo odraz
vo svetite knigi posveteni na nego, kako {to se Bagavat,
Mahabarat i Ramajana. Poslednata,
e posvetena na podvizite na Ramite.
Vo Induizmot ima mnogu bogovi, od koi se izdvojuvaat tri glavni. Prviot e
Brama-bogotvorec na vselenata, lu|eto
i voop{to na site su{testva. Negoviot kult vo Indija prakti~no ne postoi i vo
negova ~est ima mnogu malku hramovi. Zatoa se veli, deka Induizmot nema osnova~,
nitu prorok. Namesto toa, ovoa u~ewe e isprepleteno so sekojdnevniot `ivot na
naselenieto. Samiot Brama, obi~no e pretstaven so pove}e lica i ~etiri race vo
sednata polo`ba. Toj e vrhoven bog, po ~ie ime e nare~ena religijata.
Vtoriot bog e Vi{nu. Toj e golem bog, za{titnik, koj obi~no e pretstavnik kako
dobronameren kon lu|eto. Vi{nuizmot ja formira prvata struja vo induizmot, koja
e rasprostraneta glavno vo severnite delovi na Indija. Tamu se nao|aat mnogu
hramovi posveteni na bogot Vi{nu. Me|u najzna~ajnite hramovi, se nao|aat vo
Mathur, Xamhur i drugi.
Tretiot bog e [iva, koj po poteklo e doariski bog gospodar na `ivotnite. Obi~no e pretstaven so grdi likovi i so treto
oko na ~eloto. [ivaizmot ja formira vtorata struja na Induizmot, koj e ra{iren
vo ju`na Indija. Od negovite hramovi, poznati se hramovite vo Benares, Amarnatke
i dr.
Me|u osnovnite dogmi na Induizmot e svetosta kon `ivotnite, me|u koi vo
prv red se kravite, bikovite i zmeovite. Zatoa govedata ne gi koristat za
ishrana i kon niv imaat golema po~it. Isto taka sveti se nekolku rastenija me|u
koi spa|a i Lotosot. Za Indijcite, sveta e i rekata Gang, vo ~ija voda milioni
vernici od site delovi na Indija izvr{uvaat obredi so kapewe vo rekata.
Najmasovno e kapeweto na bregovite na rekata kaj Benares. Tamu bregovite na Gang
se oblikuvani so kamen, za polesen pristap i polesno izveduvawe na obredite.
Induizmot gi zabranuva razvodite i vtorite brakovi na vdovicite i
vdovcite, bez razlika na nivnata vozrast. Ovaa religija mu posvetuva golemo
vnimanie na `ivotot na lu|eto, poradi {to dlaboko e vtisnata vo porite na
nivniot `ivot. Me|utoa bez somnenie, vrz `ivotot na lu|eto najgolemo vlijanie
ima podelbata na op{testveni kasti.4) Spored
Induizmot, bogot Brama prvo sozdal ~etiri kasti. Od svojata glava gi sozdal
sve{tenicite, kako najvisok sloj na op{testvoto. Vo istata kasta vleguvale isto
taka i krupnite i srednite feudalci. Od svoite race i ple}ite ja sozdal kastata
na vojnicite, koi se dol`ni da go {titat op{testvoto. Od butovite gi sozdal
trgovcite, zemjodelcite i zanaet~iite, koi se dol`ni da proizveduvaat i go
snabduvaat naselenieto so hrana i zanaet~iski proizvodi. Od nozete, ja sozdal
najniskata kasta, na robovi i slugi. Pri
podelbata na kasti, vidlivo e opredeluvaweto na profesijata, koja se predava od
pokolenie na pokolenie, podolg period. Pred Vtorata Svetska vojna, imalo okolu
3500 kasti i podkasti. No, bidej}i, sega vo popisite tie ne se opfateni, se
smeta deka nivniot broj se dvi`i okolu 2500. Pokraj navedenite kasti, se javuva
u{te edna vo koja spa|a najobespravenoto naselenie. Po predanieto, se {to ne
mo`e da se vklu~i vo navedenite kasti, bogot Brama gi frlil nastrana, vo
temnina. Od ovoj ostatok se formirale najne~istite profesii, me|u koi spa|aat
obrabotuva~ite na ko`a. Nasproti
religioznoto tolkuvawe za postanokot na kastite, spored Xavaharlal Nehru,
nivniot postanok se tolkuva na poinakov na~in.5) Spored nego,
formiraweto na kastite e vo vrska so doseluvaweto na Arievcite od severozapad.
Tie gi pokorile Dravidite i gi potisnale od nizinite, na jug, na visoramninata
Dekan. Doa|aweto na Arievcite vo Indija, predizvikalo novi rasni i politi~ki
problemi. Pobedenite Dravidi imale stvoreno dolga civilizacija, no bidej}i
Arievcite se smetale za posuperiorni, jazot pome|u niv postojano se pro{iruval.
Od tie sudiri i me|usebnite vlijanija, postepeno se stvaral sistemot na kasti,
koj podocna ostavil dlaboki tragi vo `ivotot na Indija. Kastite
izvr{ile jasna podelba pome|u Arievcite i Nearievcite, od koi poslednite se
delele na Dravidska rasa i domorode~ki plemiwa. Arievcite, prvo imale samo edna
klasa. Tie voglavno bile zemjodelci, a obrabotuvaweto na zemjata se smetalo za
blagorodna rabota. Zemjodelcite, istovremeno bile i sve{tenici, vojnici i
trgovci. Podelbata po kasti pome|u Arievcite i Nearievcite, koja prvo imala za
cel da gi izdvoi ovie dva narodi, imala vlijanie i na samite Arievci, taka {to i
me|u niv se formiraat kasti. So tekot na vremeto se stvoril sistem od kasti,
skalesto rasporedeni. Od zemjodelcite postanale vaj{ii (zemjodelci, zanaet~ii i trgovci), k{atrii (vladeteli i vojnici) i bramani
(sve{tenici i misliteli). Pod ovie tri kasti se nao|aat {udrite, koi pretstavuvaat obi~ni, nekvalifikuvani rabotnici. Od
domorodskite plemiwa, mnogu od niv bile asimilirani i na niv im bil dodeleno
najniskoto mesto vo hierarhijata na kastite. Kastite,
vo istoriskiot razvoj na Indija, vo prvata faza odigrale pozitivna uloga,
bidej}i na toj na~in e izvr{ena podelba na rabotata i specijalizacija. No
podocna, poradi strogite normi za neme{awe pome|u kastite, osobeno neme{awe pri
sklopuvawe na brakovite, doveduva do negativni reperkusii vrz celokupniot `ivot
vo Indija. Zatoa,
zakonodavstvoto na Indija go ukinuva deleweto na kasti, kako neramnopravnost
pome|u lu|eto, {to vladeelo vo starite vremiwa. Za ovie promeni pridonel Mahatma
Gandi, vo dvaesetite godini na 20-tiot vek. No, i pokraj toa, deleweto na kasti
i ponatamu prodol`ilo, posebno vo selskite sredini. Od
Induizmot, kako posebni religiozni sekti, se izdvojuvaat Xaizmot i Sikizmot. Xaizmot
se pojavil vo isto vreme so budizmot vo severna Indija. Toj gi sobral okolu sebe
trgovcite i nekoi drugi po~isti zanimawa, no ne gi priklu~il zemjodelcite.
Xaizmot, so toa go prifatil postoeweto na kastite i blagodarenie na taa
fleksibilnost, uspeal da opstane. 6) Sikizmot
se razvil vo Pakistan, vo 15-tiot vek. Ovaa religija u~estvuva so 50% od
vkupnoto naselenie. Bidej}i Penxap, se nao|a na granicata me|u induitskoto i
muslimanskoto vlijanie, ima vo sebe elementi od dvete religii. Sikizmot,
naselenieto ne go deli na kasti, ne bara ceremonii za ~istewe na du{ata na
vernicite i propoveda ednobo`ie. Vo nivnite hramovi bog ne e pretstaven.7) Imeto
na ovoj pravec vo bukvalen prevod zna~i u~en sledbenik na propovedite. Na po~etokot, toa imalo karakter na
antifeudalno dvi`ewe. Negovoto u~ewe e sobrano vo knigata Antigraht. Tie uspeale vo 17-tiot vek da osnovaat svoja dr`ava, koja
Angli~anite vo 1845 godina ja pokorile. Konfu~ionizmot
kako religija se pojavil vo Kina, vo po~etokot na 6-tiot vek pred n.e., a nejzin
osnova~ e Konfu~ie (551-479 g.p.n.e.).
Ovaa religija, od svoeto pojavuvawe do denes, ostanala kako nacionalna
ideologija, koja vo dr`avata pridonela za za~uvuvawe na familijata, klanovite i
op{tinite. Od Kina, se ra{irila vo Koreja i vo zemjite od jugoisto~na Azija. Vo
Kina isto taka e ra{iren i Taoizmot, koj se pojavuva po Konfu~ionizmot, kako
nova sprotivnost. Negovata osnovna cel e postignuvawe na dlaboka starost so
pomo{ na vra}awe kon prirodata, dieta, fizi~ki ve`bi i dr.9) Vo
Japonija, paralelno so Budizmot, se ra{iruva [intoizmot, {to vo bukvalen prevod
zna~i bo`ji pat. [intoizmot
pretstavuva, ogromen kompleks od veruvawa, obi~ai i praksa, koi podocna dobile
ime {into, so {to bi se razlikuvale od religiite koi do{le od Kina, vklu~uvaj}i
go tuka Budizmot i Konfu~izmot. Toj vo 19-tiot vek bil voveden kako dr`avna
religija, koja ostanala do 1945 godina. Negovata su{tina se sostoi vo
po{tuvaweto na starite kultovi, silite na prirodata, mesnite bo`estva, kultot na
pretcite i dr. 9) Staroto
dijalekti~ko religiozno filozofsko u~ewe go pretstavuva Zoroastrizmot ili
Mazdaizmot. Negov osnova~ e Zaratustra.
Vremeto na negovoto to~no `iveewe ne se znae i razli~no se ozna~uva (200 i 500
g.p.n.e.) Roden e vo isto~nite ili sredi{nite delovi na Iran. Ovoa u~ewe go
podrazbira svetot kako arena na ve~na borba pome|u dobroto i zloto. Sledbenicite
na ovaa religija go zemaat ognot kako simbol za nivnata vera. Negovata poraka se
protivela na krvnite `rtvi {to se prinesuvale pred neg, vo religijata na Iran.
Izvorite za ovaa religija, po~nale da se pi{uvaat od 4-ti ili 5-ti vek od n.e.
Zoroastrizmot, gi pre`iveal islamskite osvojuvawa. Vo 10-tiot vek od n.e.
najgolem broj zoroastrici, prodol`uvaj}i go revoltot protiv muslimanskoto
vladeewe, se iselile vo severna Indija (Bombaj). Tamu do denes egzistira nivnata
bogata zaednica - Farsa. Nasproti niv,
tie {to ostanale vo Iran, se siroma{ni i ugneteni.
Kako
ostatoci od ovie religii, se pove}e mali etnokonfesionalni grupi {to se so~uvani
vo pove}e aziski zemji. Bombaj e karkteristi~en po obi~aite za mrtvite, koi gi
ostavaat na najvisokite gradbi na pticite le{inari. Religioznite
razliki me|u naselenieto vo Azija, odigrale zna~ajna uloga vo nejzinata
istorija. Poznato e deka religiite vo pove}e zemji se pri~ina za etni~ki i
verski sudiri. Karakteristi~en primer e podelbata na Indija na Industan i
Pakistan, koga pri razmenuvawe na naselenieto na spomenatite verski razli~ni
dr`avi doa|alo do razli~ni sudiri, proprateni so golemi `rtvi. Krvavite sudiri
me|u muslimanite i induistite, prodol`uvaat i denes. Najsve`iot primer e vo
dekemvri 1992 godina, koga induiskite religiozni fanatici sru{ija xamija vo
dr`avata Utar Prade{ za da izgradat svoj hram. Sli~ni sudiri se pojavija na
pove}e mesta, od {to zaginale okolu 1000 lu|e. Vo drugite dr`avi, muslimanite im
vozvratile so ru{ewe hramovi na induistite. Ponatamu vo Penxap, Sikite po~naa
borba za sozdavawe na religiozna nezavisna dr`ava Kalistan. Kako posledica na
toa bea ubieni Indira Gandi (1984) i Raxip Gandi (1991) godina.8) Vo
ovoj pogled, mnogu karakteristi~en primer e Liban. Vo nego, naselenieto e
pribli`no polovina muslimansko, a polovina hristijansko. Poradi toa
pretsedatelot na dr`avata se bira od redot na hristijanite, pretsedatelot na
parlamentot, od redot na muslimanite, a premierot e musliman-Sunit. Vakviot
slo`en religiozen sostav na Liban, be{e pri~ina za gra|anskata vojna. Rezime
Vo
trudot e prika`an konfesionalniot sostav na Azija. Vo nea, vode~ki religii se:
Islamskata, Hristijanskata, Budisti~kata i Induizmot. Pokraj niv, ima i pove}e
drugi religii, koi se ra{irile na pomali prostori i zatoa na niv im pripa|a
pomal broj na vernici. Me|u pomalite religii spa|aat: Mojsievska, Taoizam,
Konfu~ijstvo, [intoizam, Zoroastrizam, Xaizam, Sikizam i drugi. Posebno
vlijanie e posveteno na religiite vo Indija, so akcent na Induizmot, kako
nacionalna religija. Ovaa religija odigrala golema uloga vo `ivotot na Indiskiot
narod, preku op{testvenata podelba
na kasti. Koristena
literatura:
1)
@.
StaziÊ - Azija, Geografija sveta, kn.III,
Zagreb, str.42; 2)
A.
Selmani - Civilizaciite i geografijata,
Prosveta, Kumanovo, 1993 godina; 3)
R.
Mijalov - Geografija na Azija, Skopje, 1998
godina; 4)
Guseva
R. N. - MnogolikaÔ IndiÔ, M.
Nauka, 1980 godina, str.38-39; 5)
X.
Nehru - OtkriÊe Indije, Beograd,
1952 godina; 6)
MasakovskiŸ
V. P. - Geografi~eskaÔ kartina
mira, ~ast I,
ÂaroslavÝ, 1996 godina; 7)
MasakovskiŸ
V. P. - Geografi~eskaÔ kartina mira,
~ast II,
ÂaroslavÝ, 1998 godina; 8)
Radionova
I. A., Bunakova T. M. - Ekonomi~eskaÔ
geografiÔ, Moskva, 1999 godina; 9)
Elijade
Mir~a - Vodi~ kroz svetske religije,
Narodna kwiga alfa, 1996 godina. |
Welcome To My Webpage !